Osnovna struktura polieter poliolov je verižni ali razvejeni polimer, ki nastane s povezovanjem več ponavljajočih se enot etilen oksida (EO), propilen oksida (PO) ali etilen oksid butana (BO) s kisikovimi atomi kot mostovi. V molekularni strukturi vsebuje veliko hidroksilnih (-OH) aktivnih skupin, zaradi česar je izjemno pomemben reaktivni intermediat v sintezi polimerov. Zaradi nizke kohezijske energije etrske vezi (-O-) ter prožne strukture in enostavnega vrtenja materiali, pripravljeni s polieter polioli, kažejo nizkotemperaturno skladnost, dobro odpornost proti hidrolizi ter odlično pretočnost in mešljivost med predelavo. Poleg tega imajo lahko polieter polioli različne fizikalne oblike in kemijske lastnosti, odvisno od izhodnega sredstva in so primerni za različne uporabe, zlasti pri pripravi poliuretanskih pen, premazov, lepil in elastomernih izdelkov.